MLADI IN VOLITVE

Mladi in volitve: Dopuščam, da mi prihodnost krojijo starši, stari starši, strici in tete?

Avtor: Dominik Masten Toplak

Pravica voliti in biti voljen, v nadaljevanju volilna pravica, je temeljna politična pravica v vseh demokratičnih sistemih. Že bežen pogled v preteklost nam pove, da so skozi zgodovino potekali ostri boji za vzpostavitev volilne pravice, kot jo poznamo danes. V Sloveniji je zagotovljena s 43. členom Ustave RS, ki določa, da je volilna pravica splošna in enaka, pravico voliti in biti voljen pa ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let. Splošna volilna pravica pomeni, da ima vsak državljan pravico voliti in biti voljen, enaka pa, da ima glas vsakega volivca enako vrednost. Pa se te pravice oziroma državljanske dolžnosti mladi dovolj zavedamo?

 

Mladi (pre)malo družbeno odgovorni in nacionalno zavedni

Iz podatkov Državne volilne komisije je razvidno, da se mladi med 18. in 30. letom starosti ne udeležujejo volitev v tolikšni meri kot na primer starostniki od 61. leta starosti naprej, ki se volitev najbolj množično udeležujejo. Kaj je vzrok za to?

Je vzrok morda v tem, da študenti živimo lagodno življenje in nam je veliko danega, pa se tega niti ne zavedamo in smo zato premalo družbeno odgovorni? Izhaja vzrok morda iz tega, da ne živimo v časih, ko ljudem ni bilo vse »položeno v zibelko« in so se morali za demokracijo in svojo državo boriti, tudi z orožjem? Je morda tudi šolski sistem tisti, ki nosi del krivde, da v nas ne »vzbudi« domoljubja, pripadnosti svoji državi?

 

Vsak glas šteje

To trditev smo že velikokrat slišali, vendar je še vedno nismo vzeli za svojo. Velikokrat slišim od prijateljev, kako nas mladih politiki ne jemljejo resno in zakaj bi se volitev sploh udeležili, saj en glas tako ali tako ničesar ne spremeni. Ravno ti dve stvari sta morda povezani veliko bolj, kot si lahko sploh predstavljamo. Če bi se mladi množično odločili za odhod na volišča, bi postali tudi veliko pomembnejši »igralec« v svetu politike, saj bi se politiki začeli potegovati za naše glasove in sčasoma tudi interese. Vsaka stvar se začne pri posamezniku in potem posledično lahko preide tudi na družbo.

V letu 2018 se bodo v Sloveniji odvile kar dvojne zelo pomembne volitve, in sicer na državni ravni (državnozborske) predvidoma poleti in na lokalni ravni (lokalne) predvidoma jeseni. Predvsem na državnozborskih lahko dosežemo potrebne spremembe in izvolimo ljudi, ki bodo delali v dobro ljudstva in v dobro nas mladih. Kot volivci pa moramo ravnati odgovorno in ne naivno, ne smemo slepo verjeti politikom in medijem, ki so pogosto pod vplivom prvih, ampak si poskušajmo ustvariti svojo »sliko«. Prav tako je zelo pomembno, da mladi sčasoma presežemo delitve na take ali drugačne in začnemo razmišljati »s svojo glavo«.