Pogosta vprašanja in odgovori

Splošno o študiju

Študentski svet in njegova vloga v postopku habilitacije.

Študentski svet članice univerze poda mnenje o pedagoški usposobljenosti kandidata.

Študentski svet članice glasuje o pozitivnem mnenju študentov. V kolikor pozitivno mnenje ni izglasovano, se šteje, da je podano negativno mnenje študentov. V primeru izdaje negativnega mnenja mora študentski svet le-to podrobno obrazložiti. V kolikor študentski svet članice svojega mnenja ne poda v roku se šteje, da je mnenje pozitivno.

Kandidat ima pravico zoper negativno mnenje vložiti pritožbo na Študentski svet UM.   Če Študentski svet UM o pritožbi ne odloči v roku se šteje, da je odločeno v korist kandidata. Če Študentski svet UM pritožbi ne ugodi, se šteje, da je podano negativno mnenje študentov.

V primeru, da je v postopku podano negativno mnenje Študentskega sveta o pedagoški usposobljenosti kandidata, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, se mora ob odločanju o izvolitvi pristojni organ izreči z vsebinskimi razlogi, ki morajo biti povzeti v odločbi organa.[1]

 

[1] Statut Univerze v Mariboru, 195. člen

Kdo voli rektorja Univerze v Mariboru in dekane članic UM?

Rektorja na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:

  • visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci,
  • študentje in
  • drugi delavci.

Volilno pravico imajo delavci iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za polovični delovni čas. S statutom je mogoče določiti tudi manjši obseg zaposlitve, vendar ne nižjega od 25 %.

Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov:

  • delavci 80 % vseh glasov, od tega delavci iz tretje alinee drugega odstavka tega člena največ 25 %,
  • študenti 20 % vseh glasov.[1]

Enak postopek je pri volitvah dekana, vendar se omeji na posamezno članico.

Za rektorja je lahko izvoljen redni profesor, ki je na univerzi zaposlen s polnim delovnim časom za nedoločen čas, ki je javno priznan visokošolski učitelj univerze.[2]

 

[1] Statut Univerze v Mariboru, 288. člen

[2] Statut Univerze v Mariboru, 287. a člen

Akademski zbor članice

Akademski zbor članice sestavljajo pedagoški delavci in študenti (tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora).

Pri delu Akademskega zbora članice sodelujejo tudi drugi delavci. Drugi delavci sodelujejo pri obravnavi tistih vprašanj, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti drugih delavcev članice. Podrobnejši način sodelovanja drugih delavcev se določi v splošnem aktu o delovanju akademskih zborov članic.[1]

 

[1] Statut Univerze V Mariboru, 310. člen

Kdo izvoli člane senata iz vrst študentov?

Študenti, ki so člani akademskega zbora volijo člane senata članice, ki so predstavniki študentov. [1]

 

[1] Statut Univerze v Mariboru, 310. člen



Izpiti in izpitno obdobje

Ali lahko opravljam tudi izpite za višji letnik?

To je mogoče v dveh primerih (pod pogojem, da to dopuščajo materialni in organizacijski pogoji dela):

  1. študent, ki je v tekočem študijskem letu ponovno vpisan v isti letnik, lahko opravlja predpisane študijske obveznosti in izpite iz učnih enot višjega letnika, ko opravi vse obveznosti za vpis v višji letnik;
  2. študent lahko opravlja predpisane študijske obveznosti in izpite iz učnih enot višjega letnika, ko opravi vse obveznosti tekočega letnika (60 ECTS kreditnih točk) ob predhodnem soglasju nosilca učne enote.[1]

 

[1] PPOZUM, 8. člen

Kako je z opravljanjem izpitov, če izgubim status študenta?

Kandidat, ki je izgubil status študenta, obdrži pravico opravljanja manjkajočih predpisanih študijskih obveznosti in izpitov po istem študijskem programu, če se v tem času program ni spremenil.[1]

 

[1]  PPOZUM, 9. člen

Ali lahko zaradi izrednih okoliščin opravljam izpit tudi izven razpisanih rokov?

To je izjemoma mogoče, vendar samo za izpite letnika, v katerega je študent vpisan. Tak način opravljanja izpitov izven razpisanih rokov lahko odobri nosilec predmeta v soglasju s pristojnim prodekanom na osnovi pisne prošnje študenta, če so za to navedeni upravičeni razlogi in priložena dokazila. Pravilnik primeroma navaja nekaj upravičenih razlogov - odhod na študij ali strokovno prakso v tujino, daljša hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, udeležba na strokovni ali kulturni prireditvi oziroma vrhunskem športnem tekmovanju, študenti s posebnimi potrebami, opravljanje funkcij in članstvo v organih UM ipd.).[1]

 

 

[1] PPOZUM, 10. člen

Študent lahko posamezen izpit opravlja skupno največ 6x!

V primeru, da študent tudi v zadnjem možnem opravljanju ne opravi posameznega izpita, se ga izpiše iz študijskega programa, po katerem je doslej študiral. Tak študent se lahko v skladu z zakonskimi možnostmi ponovno vpiše v drug študijski program, pri čemer se kot drug študijski program ne štejeta menjava načina študija in nov študijski program, ki nadomešča obstoječega.[1]

 

[1] PPOZUM, 11. člen

Ali se lahko študentu prepove pristop k izpitom?

Da. Študentu se prepove pristop k izpitom za določen izpitni rok ali izpitno obdobje v primeru, ko je ta kršil izpitni red, določen s Pravilnikom o ocenjevanju in preverjanju znanja UM ali določili Statuta UM, kadar ni pristopil k izpitu na dan, ki je bil zanj določen in za to ni imel opravičljivega razloga, če izpita ni pravočasno odjavil in v primeru, kadar ima status izrednega študenta ali statusa študenta nima, njegove neporavnane obveznosti pa presegajo znesek, določen z Navodili o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Mariboru. Prepovedi pristopa k izpitu s strani izvajalca izpita, ki niso opredeljene s tem pravilnikom, niso dovoljene.[1]

V primeru, da je študent pri preverjanju znanja prvič zaloten pri goljufanja mu izvajalec izpita izreče opomin in s tem prepoved opravljanja izpita do konca naslednjega izpitnega obdobja. [2]

V primeru, da je študent pri preverjanju znanja drugič zaloten pri goljufanja mu izvajalec izpita izreče opomin in s tem prepoved opravljanja izpita do konca naslednjih dveh izpitnih obdobij. [3]

Študent ima pravico, da vloži ukor na disciplinsko sodišče 1. stopnje in če je pritožba utemeljena, se mora študentu omogočiti opravljanje izpita v izrednem izpitnem roku.

 

 

[1] PPOZUM, 12. člen

[2] Statut Univerze v Mariboru, 230. a člen

[3] Statut Univerze v Mariboru, 230. b člen

Kaj je komisijski izpit?

Gre za izpit, ki se opravlja pred izpitno komisijo, ki je sestavljena iz predsednika in dveh članov. Pred izpitno komisijo se opravljajo izpiti ali ponavljajo izpiti z namenom zvišanja ocene, na pisno zahtevo študenta ali nosilca predmeta, obvezno pa se pred izpitno komisijo opravlja 4. in vsak naslednji izpit.[1]

 

[1] PPOZUM, 15. člen

Izpitni roki:

V študijskem letu so 3 izpitna obdobja - zimsko, poletno, jesensko.

 

V izpitnem obdobju pedagoški proces ne poteka. Za posamezen predmet morajo biti predpisani najmanj 4 redni izpitni roki (oziroma trije za tiste predmete, kjer je sprotno preverjanje predvideno s študijskim programom). Izvajalec predmeta oziroma senat fakultete lahko razpiše dodatne redne ali izredne izpitne roke. Mora pa senat članice univerze razpisati dodatne izpitne roke na utemeljeno zahtevo študentskega sveta članice. Dodatni izpitni roki se lahko razpišejo tudi izven izpitnih obdobij. Izpiti iz obveznih učnih enot določenega letnika znotraj posameznega študijskega programa ne smejo biti razpisani na isti dan. V primeru študija na dvopredmetnem študijskem programu izpitni roki učnih enot enega od dvopredmetnih študijskih programov ne smejo biti razpisani na isti dan. Seznam rednih izpitnih rokov za celotno študijsko leto mora referat objaviti najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto.

Med dvema izpitnima rokoma za isti predmet se mora upoštevati terminski presledek najmanj 14 dni. Po dogovoru z nosilcem oz. izvajalcem učne enote je možno zadnji izpit študijskega programa pred diplomo oz. pred zaključkom študija enkrat opravljati izven razpisanih izpitnih rokov.[1]

 

[1] PPOZUM, 20. člen in 21. člen

Prijava na izpit:

Prijava na izpit je elektronska na predpisanem obrazcu. Članica UM, določi koliko dni pred izpitom se mora študent prijaviti na izpit.

Izvajalec izpita sme opravljanje izpita dovoliti samo kandidatom, uvrščenim na seznam prijavljenih na izpit, ki so opravili vse predhodne obveznosti pri učni enoti (vaje, seminarske naloge, nastope, poročila in drugo), določene z učnim načrtom posamezne učne enote. Izvajalec izpita mora preveriti navzočnost in istovetnost prijavljenih študentov. Študent mora imeti na izpitu dokument za identifikacijo.[1]

 

[1] PPOZUM, 22. člen

Odjava od izpita:

Študent se lahko odjavi od izpit najkasneje dva dni pred izpitnim rokom (odjava je praviloma elektronska). Študent, ki iz opravičljivih razlogov ne pride na izpit ali se na izpit pravočasno odjavi, lahko opravlja izpit v prvem naslednjem razpisanem roku (vendar mora v roku 3 delovnih dni po izpitnem roku v referat dostaviti ustrezna pisna dokazila). Študent, ki brez opravičljivega razloga ne pristopi k izpitu na dan, ki je bil zanj določen, ali če se od izpita ne odjavi pravočasno, ima prepoved opravljanja izpita na naslednjem izpitnem roku. [1]

 

[1] PPOZUM, 23. člen

Ali imam pravico do ponovnega opravljanja izpita z namenom zvišanja ocene?

Da. Posamezni izpit se lahko popravlja enkrat, na zahtevo študenta ali nosilca predmeta tudi kot komisijski izpit. Če študent pri popravljanju doseže nižjo oceno, velja prvotna, to je višja ocena.[1]

 

 

[1] PPOZUM, 27. člen

Objava rezultatov in ocene

Rezultati in ocene pisnih izpitov se objavijo na oglasni deski članice univerze ali na drug način, s katerim članica redno obvešča študente o študijskih zadevah, in sicer najkasneje 8 dni po pisnem izpitu, upoštevajoč zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov. V primeru da je pisni izpit opravljalo več kot 100 študentov, se za vsakih nadaljnjih 50 študentov rok za objavo rezultatov in ocen pisnih izdelkov lahko podaljša za 1 delovni dan. Objava rezultatov izpitov mora biti datirana. Za objavo rezultatov in ocen pisnih izdelkov sta odgovorna nosilec učne enote in referat članice univerze.[1]

Celotni izpitni postopek na posameznem izpitnem roku mora biti zaključen najkasneje do zadnjega roka za prijavo na naslednji izpitni rok iz iste učne enote v istem izpitnem obdobju ali v roku 14 dni, če je naslednji izpitni rok v naslednjem izpitnem obdobju. Izvajalec izpita je do tega roka dolžan v referat vrniti podpisane zapisnike o izpitu.[2]

 

[1] PPOZUM, 33. člen, 4. odstavek

[2] POOZUM, 33. člen, 5. odstavek

Ne strinjam se z oceno – kaj lahko storim?

Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Nosilec učne enote oz. izvajalec izpita skupaj z rezultati in ocenami objavi kraj in čas, ko bo možen vpogled v pisne izpitne naloge. Pritožba se naslovi na dekana fakultete.  [1]

Študent lahko ugovarja zoper oceno, ki jo je prejel na izpitu, kolokviju ali pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja. Študent mora vložiti pisni ugovor z obrazložitvijo v roku 8 dni od dneva, ko je bila negativna ali pozitivna ocena objavljena.[2]

 

[1] PPOZUM, 33. člen, 8. odstavek

[2] PPOZUM, 28. člen



Prehodi v višji letnik / ponavljanje

Kako je z nadaljevanjem študija, če za določen čas izgubim status študenta?

Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v tem času ni spremenil.

Če je študent prekinil študij in se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, v katerega je bil vpisan, se dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija pod pogojem, da  se mu določijo dodatne obveznosti (diferencialni izpiti, druge obveznosti), ki jih zahteva spremenjeni študijski program. Če zaradi uvajanja novih študijskih programov to ni mogoče, lahko na ustrezen način nadaljuje in konča študij po novih študijskih programih.

Študentu začne teči prekinitev od izgube statusa študenta.[1]

 

[1] Statut Univerze v Mariboru, 122.  in 123. člen

Kdaj izgubim status študenta?

Študentu preneha status študenta v primerih, ki so določeni z visokošolsko zakonodajo.[1]

Status študenta preneha:

  • študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
  • študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
  • študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
  • če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
  • če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • če se izpiše,
  • če je bil izključen.[2]

 

[1] Statut Univerze v Mariboru, 214. člen

[2] ZVIS, 70. člen

Poseben status in podaljšanje statusa

Študentom vzporednega študija, študentom s posebnim statusom in študentom, ki imajo druge upravičene razloge (bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oz. članice univerze ali druge dalj časa trajajoče izjemne razmere, zaradi katerih posamezni študent daljše obdobje ni bil zmožen sodelovati v študijskem procesu), se lahko podaljša status študenta, in sicer za eno leto med študijem ali ob zaključku študija.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

O podaljšanju statusa študentom odloča Komisija za študijske zadeve Senata članice univerze.

Osebe, ki jim preneha status študenta, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo.[1]

 

[1] Statut Univerze v Mariboru, 214. člen

Kaj lahko storim, če nisem izpolnil vseh obveznosti, določenih za napredovanje v višji letnik?

Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, določenih za napredovanje v višji letnik, lahko komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik. Takšen vpis se lahko odobri študentu, ki obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov ter je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika, če je pričakovati, da bo izpolnil ostale obveznosti. Članica lahko v študijskem programu izmed obveznosti, ki so določene kot pogoj za napredovanje v višji letnik, določi obveznosti brez katerih izjemno napredovanje ni mogoče, četudi je študent zbral več kot 30 ECTS točk, vendar v obsegu ECTS, ki je manjši, kot je določen za napredovanje po prvem odstavku  tega člena.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem izobraževanju ponavlja letnik. Ponavljanje letnika odobri Komisija za študijske zadeve članice univerze študentu, ki je:

  • redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in
  • opravil obveznosti vpisanega letnika v obsegu vsaj 30 ECTS.

 

Ponavljanje letnika lahko izjemoma dovoli komisija tudi študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in opravil obveznosti v obsegu manj kot 30 in ne manj kot 15 ECTS vpisanega letnika, če so nastopili upravičeni razlogi, ki po tem Statutu omogočajo podaljšanje statusa študenta. Zoper določitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločba Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.[1]

 

[1] Statut Univerze v Mariboru, 85. člen

Kaj če komisija ne odobri moji prošnji in menim, da bi morala?

V primeru, da študentu prošnja ni bila odobrena, se ima študent pravico pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov v roku 8 dni. Odločba komisije za pritožbe študentov je dokončna. [1]

 

[1] Statut Univerze v Mariboru, 121. člen



Zaključna dela (diplomska/magistrska)

Kako izberem temo zaključnega dela?

Študent študijskega programa prve in druge stopnje je dolžan prijaviti temo zaključnega dela najkasneje do pričetka obdobja, ki ga članica določi za opravljanje zaključnega dela s študijskim programom, oz. ko po študijskem programu opravi toliko obveznosti, kot članice določijo s svojimi pravili.

Če študent teme ne prijavi v roku, ga pristojni referat pozove, da to stori v roku 15 dni od prejema poziva. V primeru, če se študent tudi na ta poziv ne odzove, mu lahko glede na predlog predstojnika katedre, oddelka oz. inštituta ali vodje študijskega programa in na podlagi določila 4. člena Pravilnika o postopku priprave in zagovora zaključnega dela na študijskih programih prve in druge stopnje Univerze v Mariboru komisija članice, pristojna za študijske zadeve, dodeli temo zaključnega dela z nabora razpisanih tem zaključnih del ali mu jo dodeli po lastni presoji ter mu določi mentorja in morebitnega somentorja.

 

Študent izbere temo zaključnega dela na osnovi razpisanih tem ali po lastni presoji v dogovoru s predvidenim mentorjem. V vsakem primeru mora pred prijavo izbrane teme o njej pridobiti soglasje predvidenega mentorja in njegovo strinjanje z mentorstvom ter soglasje morebitnega somentorja.

Tema zaključnega dela mora biti vsebinsko povezana s študijskim programom, po katerem študent

zaključuje študij, ali z vsebinami drugih sorodnih študijskih programov, lahko tudi iz tujine. V kolikor ima študijski program smeri ali usmeritve, mora biti vsebina zaključnega dela praviloma s področja študijske smeri oz. usmeritve, ki jo je študent izbral.

Zaključno delo lahko s soglasjem pristojne komisije skupaj pripravita tudi dva ali več študentov, pri čemer mora biti tako iz prijave teme vsakega posameznega študenta kot tudi iz zaključnega dela razvidno, da gre za skupno delo, viden pa mora biti tudi prispevek in obseg dela vsakega posameznega člana skupine.[1]

 

[1] Pravilnik o postopku priprave zaključnega dela, 2. člen

Kdo je lahko moj mentor?

Mentor pri izdelavi zaključnega dela na prvi stopnji je lahko visokošolski učitelj, ki je izvoljen v naziv, ki omogoča izvajanje predavanj na študijskem programu, na katerem študent opravlja zaključno delo, in ima izvolitev na področju, s katerega je pretežna vsebina zaključnega dela.

Mentor pri izdelavi zaključnega dela na drugi stopnji je lahko visokošolski učitelj z nazivom redni

profesor, izredni profesor ali docent, ki je znanstveno aktiven na področju znanstvene discipline,

na kateri temelji zaključno delo.

Somentor pri izdelavi zaključnega dela na prvi in drugi stopnji mora izpolnjevati enega od

naslednjih pogojev:

  • je habilitiran visokošolski učitelj, in sicer najmanj v naziv, ki še omogoča izvajanje predavanj na študijskem programu, na katerem študent opravlja zaključno delo, in ima izvolitev na področju, s katerega je vsebina ali del vsebine zaključnega dela;
  • je habilitiran visokošolski učitelj iz tujine in je vključen v izvedbo študijskega programa, v katerega je vpisan študent. To je lahko gostujoči profesor ali profesor na tuji univerzi, kjer je študent opravil del svojih študijskih obveznosti;
  • ima pridobljeno izobrazbo, ki po ravneh klasifikacijskega sistema Klasius ustreza najmanj sedmi ravni, in je zaposlen na Univerzi v Mariboru na raziskovalnem delovnem mestu;
  • je višji predavatelj ali asistent na področju, na katerega se nanaša vsebina ali del vsebine zaključnega dela, če bo bistveno doprinesel h kakovosti zaključnega dela.

Če je zaključno delo interdisciplinarno, je imenovanje somentorja obvezno; po potrebi se imenuje tudi več somentorjev.

Za zunanjega delovnega somentorja je mogoče imenovati tudi kandidata z izobrazbo, ki po ravneh klasifikacijskega sistema Klasius ustreza najmanj sedmi ravni, in je zaposlen v gospodarstvu, državni upravi, družbenih dejavnostih oz. v drugih strokovnih institucijah, ki se ukvarjajo z vsebinami s področja zaključnega dela.

Kako prijavim temo zaključnega dela?

Študent mora temo zaključnega dela prijaviti na posebnem obrazcu, ki ga je moč dobiti na spletni strani Univerze v Mariboru ali spletnih straneh članic. (Priloga 1 Pravilnika o postopku priprave zaključnega dela na študijskih programih prve in druge stopnje Univerze v Mariboru - https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20postopku%20priprave%20in%20zagovora%20zaklju%C4%8Dnega%20dela%20na%20%C5%A1tudijskih%20programih%20prve%20in%20druge%20stopnje%20Univerze%20v%20Mariboru%20-%20NPB1,%20avgust%202019.pdf)

Študent odda pisno prijavo teme s soglasjem mentorja in morebitnega somentorja ter potrebnimi dokazili v pristojnem referatu. Študent lahko prijavo odda tudi elektronsko, če je to v okviru informacijskega sistema mogoče.

 

Obrazcu za prijavo teme priloži »dispozicijo zaključnega dela«, ki naj praviloma vsebuje:

  1. naslov,
  2. opredelitev oz. opis problema ter raziskovalna vprašanja, ki so predmet zaključnega dela,
  3. cilje in teze,
  4. predpostavke in omejitve,
  5. predvidene metode,
  6. predvideno strukturo poglavij (kazalo),
  7. seznam predvidene literature in virov.

Do kdaj moram oddati zaključno delo?

Rok za izdelavo in oddajo zaključnega dela na študijskih programih prve stopnje je do konca študijskega leta, torej do 30. 9. zadnjega letnika študija. Rok se navede v sklepu o zaključnem delu.

 

Rok za izdelavo in oddajo zaključnega dela na študijskih programih druge stopnje je eno leto od dneva izdaje sklepa o zaključnem delu. Rok se navede v sklepu o zaključnem delu.

 

Študent lahko pred potekom roka za izdelavo zaključnega dela, določenega s sklepom o zaključnem delu, v pristojni referat vloži vlogo za podaljšanje roka veljavnosti teme. O vlogi skladno s tretjim odstavkom 7. člena Pravilnika o postopku priprave in zagovora zaključnega dela na študijskih programih prve in druge stopnje Univerze v Mariboru odločata dekan ali pristojni prodekan, ki lahko na osnovi utemeljenih razlogov, ki so razvidni iz vloge študenta, in na podlagi presoje aktualnosti teme podaljšata veljavnost teme za največ eno leto. Podaljšani rok veljavnosti teme se navede v sklepu o podaljšanju veljavnosti teme. Po preteku podaljšanega roka se lahko veljavnost teme po enakem postopku izjemoma podaljša še enkrat, in sicer za čas do največ šest mesecev, če je izdelava zaključnega dela v zaključni fazi in če je tema še aktualna.

 

Če študent do roka za izdelavo zaključnega dela ne odda zaključnega dela in pred potekom roka

prav tako ne odda vloge za podaljšanje veljavnosti teme, mora oddati prijavo za novo temo zaključnega dela.

Ali lahko med pisanjem zaključnega dela spremenim temo?

Kandidat lahko med pisanjem zaključnega dela predlaga spremembo naslova odobrene teme. Če ostane pretežni del vsebine teme nespremenjen, lahko spremembo naslova odobri mentor,

potrdita pa jo predstojnik katedre, oddelka oz. inštituta ali vodja študijskega programa in pristojni

prodekan, hkrati pa kandidat s posebnim obrazcem »Prijava spremembe teme zaključnega dela –

sprememba naslova« (Priloga 1. A Pravilnika o postopku priprave in zagovora zaključnega dela na študijskih programih prve in druge stopnje Univerze v Mariboru) o tem obvesti pristojni referat, ki vodi evidenco odobrenih tem

zaključnih del.

Imam težave z mentorjem/somentorjem. Ali ga lahko menjam?

Če se med pisanjem zaključnega dela pojavi utemeljen razlog, ki kaže na to, da sodelovanje med mentorjem (somentorjem) in kandidatom ne bo več mogoče, imata kandidat in mentor (somentor) pravico zahtevati spremembo. O tem pisno obvestita pristojni referat in predstojnika katedre, oddelka oz. inštituta ali vodjo študijskega programa, ki lahko v dogovoru s pristojnim prodekanom potrdi zamenjavo mentorja ali somentorja na ustreznem obrazcu »Prijava spremembe teme zaključnega dela – sprememba mentorja ali/in somentorja« (Priloga 1. B Pravilnika o postopku priprave in zagovora zaključnega dela na študijskih programih prve in druge stopnje Univerze v Mariboru).

Kadar kandidat enostransko odstopi od prijavljene teme in/ali dodeljenega mentorja, mora o tem pisno obvestiti mentorja in pristojni referat. Kandidat ne more prijaviti nove teme zaključnega dela, dokler pristojni referat iz evidence tem zaključnih del ne izloči teme, ki jo je kandidat prvotno prijavil.

Na mojem študijskem programu ne rabimo pripraviti zaključnega dela (diplome). Ali še moram kaj narediti?

Ko se na podlagi dostopnih podatkov iz elektronske evidence opravljenih obveznosti AIPS ugotovi,

da je študent opravil vse obveznosti iz akreditiranega študijskega programa, pristojni referat članice o tem prejme avtomatsko obvestilo iz elektronske evidence opravljenih obveznosti.

 

V primeru, da študent v 30 dneh po zadnji opravljeni obveznosti ne prejme sklepa o uspešno zaključenem študiju, mora čim prej, najkasneje pa do zaključka tekočega študijskega leta, v katerem je opravil zadnjo obveznost, pristojnemu referatu članice oddati vlogo za ugotovitev zaključenega študija.

Ko pristojni referat prejme obvestilo iz elektronske evidence o vseh opravljenih obveznostih študenta iz prvega odstavka tega člena ali vlogo študenta iz drugega odstavka tega člena, mora v roku 3 delovnih dni v uradnih evidencah Univerze v Mariboru preveriti, ali je študent dejansko opravil vse s študijskim programom predpisane študijske obveznosti. V primeru, da referat na podlagi uradnih evidenc ugotovi, da študent še ni opravil vseh predpisanih študijskih obveznosti, študenta o tem pisno obvesti. V primeru pozitivne ugotovitve referat pozove študenta, da v roku 2 delovnih dni izpolni anketo o zadovoljstvu s študijem ter odda morebitno dokumentacijo za vpis aktivnosti v prilogo k diplomi. Ko je študent izpolnil anketo, referat dekanu članice posreduje obvestilo, da je študent opravil vse s študijskim programom predvidene obveznosti. Dekan članice v roku 5 delovnih dni od prejema obvestila izda sklep o uspešno zaključenem študiju.

 

Na osnovi sklepa o uspešno zaključenem študiju članica študentu izda potrdilo o diplomiranju, v katerem se namesto datuma diplomiranja navede datum izdaje sklepa o uspešno zaključenem študiju.

 

Študent, ki svoj študij zaključi brez priprave in zagovora zaključnega dela (z opravljenimi obveznostmi pri zadnji učni enoti, zaključnem izpitu, zaključnem projektu ipd.), študijski program zaključi, ko uspešno opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in dobi vročen sklep o uspešno zaključenem študiju. Sklep o uspešno zaključenem študiju je dokument, ki v primeru zaključka študija brez priprave in zagovora zaključnega dela omogoča promocijo diplomanta v doseženi strokovni naslov in podelitev diplome.



Štipendije

Katere štipendije lahko pridobim?

V Republiki Sloveniji se po tem zakonu dodelijo naslednje štipendije:[1]

-        državne štipendije,

-        Zoisove štipendije,

-        štipendije za deficitarne poklice,

-        štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu,

-        štipendije Ad futura.

Štipendist je upravičen le do ene štipendije, razen v primerih:

  • kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice,
  • štipendije za deficitarne poklice, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo,
  • štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami.

 

[1] Zakon o štipendiranju, 8. člen

Katere pogoje je treba izpolnjevati za pridobitev Zoisove štipendije?

Za pridobitev Zoisove štipendije mora posameznik po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) najprej izpolnjevati splošne pogoje.

Splošni pogoji so:

  • državljanstvo (ste državljani Republike Slovenije ali imate drug ustrezen status iz 12. člena Zakona o štipendiranju ali ste oseba s priznano mednarodno zaščito),
  • starost (ste pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, oziroma ste pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. ali 2. bolonjske stopnje),
  • status dijaka ali študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih,
  • ustrezna izobraževalna ustanova in izobraževalni program v Sloveniji ali v tujini,
  • status glede opravljanja dela oziroma brezposelnosti (niste v delovnem razmerju, ne opravljate samostojne registrirane dejavnosti, niste vpisani v evidenco brezposelnih oseb, niste poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda),
  • posameznik ni upravičen do štipendij, ki niso združljive s Zoisovo štipendijo.

 

Poleg splošnih pogojev pa mora posameznik za pridobitev Zoisove štipendije izpolnjevati še posebne pogoje.

  • izjemen dosežek iz znanja, raziskovanja, razvoja ali umetnosti

IN

  • ustrezno povprečno oceno (najmanj 8,5 v visokošolskem ali višješolskem izobraževanju) ali uvrstitev med najboljših 5% v svoji generaciji.

 

Pri vpisu v prvi letnik študija se namesto enega izmed zgornjih pogojev upošteva pogoj povprečne ocena srednjega izobraževanja (najmanj 4,1) ali dosežena zlata matura.

 

Kateri dosežki se štejejo med izjemne in podrobne informacije o pridobitvi Zoisove štipendije, je mogoče prebrati v Pravilniku o dodeljevanju Zoisove štipendije - http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12115

 

Izpolnjevanje vstopnega pogoja za Zoisovo štipendijo še ne pomeni pridobitve Zoisove štipendije. Ko posameznik odda vlogo, je razvrščen v eno od dveh skupin kandidatov za Zoisovo štipendijo (glede na vstopni pogoj) in potem ta posameznik za omejeno število Zoisovih štipendij tekmuje z ostalimi kandidati, ki so kandidirali na podlagi enakega vstopnega pogoja.

Kako vem, da izpolnjujem pogoje za pridobitev državne štipendije?

Za pridobitev državne štipendije mora posameznik po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) najprej izpolnjevati splošne pogoje.

Splošni pogoji so:

  • ste državljani Republike Slovenije ali imate drug ustrezen status iz 12. člena Zakona o štipendiranju ali ste oseba s priznano mednarodno zaščito,
  • ste pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, oziroma ste pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. ali 2. bolonjske stopnje,
  • niste v delovnem razmerju, ne opravljate samostojne registrirane dejavnosti, niste vpisani v evidenco brezposelnih oseb, niste poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda,
  • materialni cenzus - povprečni mesečni dohodek na osebo v vaši družini v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 668,35 evrov.

 

Izpolnjevanje pogoja materialnega cenzusa se ugotovi na naslednji način:

  • Najprej se ugotovi, kdo so vlagateljevi družinski člani (glede na družinska razmerja v času odločanja o pravici do državne štipendije).
  • Nato se ugotovi in sešteje vse vlagateljeve dohodke in premoženje ter dohodke in premoženje njegovih družinskih članov (praviloma se upošteva obdobje preteklega koledarskega leta, izjemoma tekoče koledarsko leto). Upoštevajo se neto dohodki, torej dohodki, zmanjšani za prispevke, davke, normirane/dejanske stroške itd.

Vrednost premoženja se pretvori v dohodek (premoženje se upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, ki se upošteva po ZUPJS na dan vložitve vloge):

  • Dobljeni znesek/vsoto se deli s številom družinskih članov (tako se dobi letni dohodek na družinskega člana).
  • Dobljeni znesek se potem deli še z 12 meseci (tako se dobi povprečni mesečni dohodek na družinskega člana).

Dobljen znesek (dohodek + premoženje) na družinskega člana mora biti nižji od materialnega cenzusa, ki je določen za pridobitev državne štipendije.

Kako se pri državni štipendiji upošteva dohodek iz dela prek študentskega servisa pri ugotavljanju materialnega položaja?

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v prvi točki prvega odstavka 12. člena določa, da se v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja kandidata za državno štipendijo, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, in dohodki, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Dohodek iz dela prek študentskega servisa spada pod obdavčljive dohodke po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) in se kot tak upošteva pri izračunavanju materialnega položaja.

Kaj vse se šteje v premoženje družine, ki se upošteva pri državni štipendiji, in kako se to premoženje upošteva?

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v 16. členu določa, da se ugotovljen dohodek kandidata (oziroma njegove družine) za državno štipendijo poveča za fiktivno ugotovljen dohodek v višini fiktivno določenega dohodka zaradi upoštevanja premoženja.

 

ZUPJS pa v 17. členu določa, da se v premoženje kandidata (oziroma njegove družine) za državno štipendijo štejejo:

  • nepremično premoženje,
  • osebna in druga vozila,
  • vodna plovila,
  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
  • vrednostni papirji,
  • denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka, ki se po ZUPJS upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika,
  • drugo premično premoženje.

V 18. členu pa ZUPJS nadalje natančno določa, katero premoženje in pod katerimi pogoji se ne šteje v premoženje kandidata oziroma družine:

  • stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja;
  • osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodkaza vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo in osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni najem ali poslovni najem (leasing);
  • predmeti, ki so po predpisu, ki ureja izvršbo, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine;
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti;
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja;
  • sredstva iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oziroma pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje;
  • bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja.

Na kakšen način se premoženje upošteva, ZUPJS določa v 19. členu, ki pravi, da se premoženje upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, ki se upošteva po tem zakonu na dan vložitve vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge za državno štipendijo po podatkih Banke Slovenije.

Kakšne so posledice ponavljanja, pavziranja, prepisa, prehoda in zaposlitve pri prejemanju štipendije?

  • Pri ponavljanju letnika pride do mirovanja štipendijskega razmerja na podlagi prve alineje prvega odstavka 95. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1). To pomeni, da se štipendistu v letu ponavljanja/mirovanja štipendija za tekoče študijsko leto ne izplačuje, razen če študent letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov, starševstva, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin ali zaradi višje sile. V tem primeru se štipendistu namreč izjemoma lahko štipendija izplačuje tudi v letu mirovanja
  • Če je študentu v času pavziranja dovoljeno opravljanje študijskih obveznosti, pride do mirovanja štipendijskega razmerja. To pomeni, da se štipendistu v letu pavziranja/mirovanja štipendija za tekoče študijsko leto ne izplačuje, pri čemer tukaj ni mogoča izjema kot pri ponavljanju. Če študentu v času pavziranja ni dovoljeno opravljanje študijskih obveznosti, pa pride do prenehanja štipendijskega razmerja, kar prav tako pomeni, da se štipendistu štipendija v času pavziranja ne izplačuje.
  • Pri prepisu na drug študijski program poznamo 4 različne situacije:
    • Študent pred prepisom na drug študijski program uspešno opravi letnik, za katerega je prejemal štipendijo, in pri tem pridobi soglasje štipenditorja za prepis na drug študijski program: v tem primeru pride do mirovanja štipendijskega razmerja na podlagi sedme alineje 95. člena ZŠtip-1. Mirovanje štipendijskega razmerja lahko traja največ eno leto.
    • Študent pred prepisom na drug študijski program uspešno opravi letnik, za katerega je prejemal štipendijo, in pri tem ne pridobi soglasja štipenditorja za prepis na drug študijski program: v tem primeru pride do prenehanja štipendijskega razmerja na podlagi četrte alineje 97. člena ZŠtip-1.
    • Študent pred prepisom na drug študijski program ne opravi uspešno letnika, za katerega je prejemal štipendijo, in pri tem pridobi soglasje štipenditorja za prepis na drug študijski program: v tem primeru pride do prenehanja štipendijskega razmerja na podlagi druge in tretje alineje 97. člena ZŠtip-1, kjer je določeno, da štipendijsko razmerje štipendistu preneha, če prekine izobraževanje ali ne zaključi izobraževalnega programa, za katerega je prejemal štipendijo, oziroma se izpiše iz izobraževalnega programa, za katerega je pridobil štipendijo.
    • Študent pred prepisom na drug študijski program ne opravi uspešno letnika, za katerega je prejemal štipendijo, pri tem pa niti ne pridobi soglasja štipenditorja za prepis na drug študijski program: v tem primeru so podani trije razlogi, na podlagi katerih pride do prenehanja štipendijskega razmerja, in sicer razlogi iz druge, tretje in četrte alineje 97. člena ZŠtip-1.
  • Pri prehodu na drug študijski program je situacija popolnoma identična s situacijo pri prepisu na drug študijski program, saj gre v obeh primerih za zamenjavo študijskega programa in vprašanje o uspešnosti zaključka letnika, za katerega je štipendist prejemal štipendijo. Tudi v tem primeru je treba poudariti, da lahko mirovanje štipendijskega razmerja traja največ eno leto.
  • Pri zaposlitvi študenta v času študija pride do prenehanja štipendijskega razmerja na podlagi osme alineje 97. člena ZŠtip-1.

Kdaj moram vračati štipendijo?

Treba je poudariti, da dolžnost vračila štipendije nastopi le ob prenehanju štipendijskega razmerja, pri čemer se štipendija vrača le za letnik, ki ga štipendist ni uspešno zaključil.

Pri mirovanju štipendijskega razmerja tako ne pride do obveznosti vračila štipendije, niti ne pri prenehanju štipendijskega razmerja, če štipendist pred tem uspešno zaključi letnik, za katerega je prejemal štipendijo.

 

Štipendijsko razmerje pri državni ali Zoisovi štipendiji pa preneha, če štipendist:

  • ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1);
  • prekine izobraževanje ali ne zaključi izobraževalnega programa, za katerega je prejemal štipendijo;
  • se izpiše iz izobraževalnega programa, za katerega je pridobil štipendijo;
  • spremeni izobraževalni program ali izobraževalno ustanovo brez predhodnega pisnega soglasja dodeljevalca štipendije;
  • štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov;
  • po mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil za nadaljnje prejemanje štipendije najpozneje zadnji dan mirovanja ali v primeru, če iz predloženih dokazil izhaja, da ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije;
  • ne dokonča izobraževalnega programa v okviru trajanja programa oziroma v času absolventskega staža;
  • sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli ali pridobi status brezposelne osebe pred zaključkom izobraževanja;
  • odpove štipendijsko razmerje;
  • po zaključku obveznosti izobraževalnega programa prejemnik štipendije Ad futura ne začne izpolnjevati obveznosti v zvezi z zaposlitvijo iz 58. člena ZŠtip-1 ali jih preneha izpolnjevati pred izpolnitvijo celotne obveznosti, če so te obveznosti določene z javnim razpisom oziroma s pogodbo o štipendiranju;
  • v drugih posebnih primerih, določenih z ZŠtip-1.

Ko pride do dolžnosti vračila štipendije, ima študent pod določenimi pogoji na voljo tudi možnost odloga vračila štipendije, možnost obročnega vračila štipendije in možnost odpisa vračila štipendije. Odlog vračila štipendije pomeni, da se odloži trenutek vračila štipendije. Štipendijo je še vedno treba vrniti, samo rok za izpolnitev te obveznosti (vračilo štipendije) se podaljša. Obročno odplačevanje pomeni, da se znesek vračila štipendije vrača po obrokih. Odpis vračila štipendije pomeni, da štipenditor štipendista oprosti vračila štipendije. V tem primeru štipendistu štipendije ni treba vračati.

Za vsako izmed omenjenih možnosti mora študent izpolnjevati določene pogoje oziroma morajo pri študentu obstajati določeni utemeljeni razlogi, ki pa se razlikujejo glede na to, ali gre za vračilo državne štipendije ali za vračilo Zoisove štipendije.

Ali lahko prejemam štipendijo na drugem študijskem programu, če sem en študijski program že dokončal in takrat nisem prejemal štipendije?

Če študent z dokončanjem drugega študijskega programa pridobi višjo stopnjo izobrazbe, kot jo je pridobil na prvem študijskem programu, ni nobene ovire za to, da študent na drugem študijskem programu ne bi prejemal štipendije, in to ne glede na to, ali je na prvem študijskem programu prejemal štipendijo ali ne. Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) namreč v petem odstavku 9. člena določa, da štipendist lahko prejema štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti ravni izobraževanja, če ni z ZŠtip-1 izrecno drugače določeno. To pomeni, da študent v vsakem primeru lahko prejema štipendijo za študijski program, s katerim pridobi višjo stopnjo izobrazbe od že dosežene. Za drugi študijski program študent ne more prejemati štipendije, če je že dosegel enako ali višjo stopnjo izobrazbe glede na stopnjo, ki bi jo pridobil z vpisom na drugi študijski program. ZŠtip-1 namreč v četrtem odstavku 9. člena določa, da se štipendija po tem zakonu ne more dodeliti za izobraževalni program na ravni izobraževanja, ki je enaka ali nižja od ravni, ki jo je vlagatelj že dosegel.

Ali lahko uveljavljam lastno gospodinjstvo pri državni štipendiji ?

V praksi uveljavljeni pojem »lastno gospodinjstvo« pomeni, da študent ne živi več s svojimi starši, ampak živi v svojem lastnem gospodinjstvu. Prav tako to pomeni, da se pri ugotavljanju materialnega položaja za pridobitev državne štipendije kot družinski član upošteva samo vlagatelj oziroma študent ter da se posledično upoštevajo samo njegovi dohodki in premoženje, ne pa tudi dohodki in premoženje njegovih staršev in ostalih družinskih članov.

 

  1. i. lastno gospodinjstvo je mogoče uveljavljati le v izrednih primerih, kot je nasilje v družini. Uveljavljanje je pogojeno s tem, da so v zvezi z nasiljem v družini že sproženi ustrezni postopki. V tem primeru mora imeti študent s starši urejeno preživnino, ki jo lahko uredi pri notarju ali na sodišču, prav tako pa mora tudi živeti na svojem naslovu in ne več pri starših. Če študent še vedno živi pri svojih starših, mu to načeloma onemogoča uveljavljanje lastnega gospodinjstva, čeprav ima s starši dogovorjeno preživnino (razen v res izjemnih primerih).

 

Vse napisano je relevantno le, ko je študent mlajši od 26 let. Po dopolnitvi 26 let se študent avtomatično šteje kot samska oseba, saj preživninska dolžnost staršev tedaj preneha.



Dohodnina

Kaj je dohodnina?

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Upoštevani so vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu od 1. 1. do 31. 12. Napovedi za odmero dohodnine ni treba oddajati, saj je postopek v celoti avtomatiziran.

Ali lahko delam, če sem starejši od 26 let?

Ko dopolniš 26 let, še vedno lahko delaš prek študentskega servisa, izjema so izredni dijaki (udeleženci izobraževanja odraslih), ki lahko delajo do 26 leta.

Po tej starosti izgubiš posebno olajšavo v višini 3.302,70 € (za leto 2019) oz. 3.500 € (za leto 2020).

Posebna osebna olajšava se prizna tudi študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij najpozneje v letu, ko je dopolnil 26 let, in sicer za dodiplomski študij in enovit magistrski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa, za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

Če ne izpolnjuješ zgoraj navedenih pogojev ali če je nakazilo višje od 400 € bruto, se odvede akontacija dohodnine v višini 25 %. Dejansko je akontacija 22,5 %, ker se odštejejo od 25 % normirani stroški v višini 10 %.

Akontacija dohodnine se ne odvede, če je nakazilo manjše ali enako 107,3 € bruto, ker se akontacija ne obračuna in ne odtegne v primeru, če je manjša od 20 € bruto.

Ali se štipendija šteje med obdavčljive dohodke?

Štipendija ni obdavčljiva, če je financirana iz proračuna (npr. državna štipendija) ali je štipendija kadrovska in ni višja od minimalne plače. To pomeni, da se ne všteva v dohodke, od katerih je potrebno plačati akontacijo dohodnine.

Ali moram sam/a oddati dohodninsko napoved?

Ne, napovedi za odmero dohodnine ti ni treba oddajati, saj je postopek v celoti avtomatiziran.



Ostalo

Ali je možen vzporedni študij?

Uspešnim študentom, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v višji letnik in imajo po opravljenem prvem letniku študija povprečno oceno najmanj osem, lahko Komisija za študijske zadeve Senata članice univerze omogoča, da se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, ki jih izvaja ena ali več članic univerze.  Pri tem hkrati določi tudi olajšave pri takem študiju (oprostitve od predavanj, vaj idr.)[1]

 

[1] Statut Univerze v Mariboru, 94. člen

Ali lahko izobraževanje končam v krajšem času, kot je to določeno s študijskim programom?

Da, to je omogočeno študentom, ki  dosegajo nadpovprečne uspehe. Študentu se omogoči hitrejše napredovanje, če je nadpovprečno opravljal vse svoje študijske obveznosti ter izpite iz predmetov nižjih letnikov in bil ocenjen s povprečno oceno najmanj devet. Hitrejše napredovanje se omogoči študentom tako, da lahko še pred zaključkom predavanj opravljajo izpite iz določenih predmetov ali da z opravljanjem izpitov in drugih oblik preverjanja znanja pri posameznih predmetih v enem letniku izpolnijo obveznosti iz vsebin enega ali več predmetov dveh ali več letnikov. O hitrejšem napredovanju odloča na prošnjo študenta Komisija za študijske zadeve Senata fakultete oziroma  visoke strokovne šole.[1]

 

[1] Statut Univerze v Mariboru, 112. člen

Ali je možna menjava študijskega programa?

V teku svojega visokošolskega študija lahko študent preneha izobraževanje po študijskem programu, v katerega se je prvotno vpisal, in nadaljuje izobraževanje po drugem študijskem programu. O prehodu iz enega v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata, na kateri namerava študent nadaljevati študij.

Pri prehodu v drug študijski program se lahko študentu priznajo vse obveznosti ali samo del obveznosti, ki jih je študent opravil po prvem študijskem programu, kot opravljene obveznosti iz drugega študijskega programa.[1]

 

[1] Statut Univerze v Mariboru, 113. člen

Kaj če zamudim vpisni rok iz upravičenih razlogov?

Študentom, ki se iz upravičenih razlogov niso mogli vpisati v rednih rokih, lahko Komisija za študijske zadeve Senata članice univerze dovoli vpis tudi po preteku teh rokov, vendar najpozneje do roka, ki ga določi ustanovitelj v aktu, ki ureja vprašanja razpisa za vpis in izvedbe vpisa v visokem šolstvu.[1]

 

[1] Statut Univerze v Mariboru, 86. člen

Varstvo pravic študentov

Študent, ki meni, da so mu  bile kršene njegove pravice, se lahko v roku 8 dni od dneva, ko mu je bila vročena odločba, oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev, pisno pritoži na komisijo za pritožbe študentov Univerze v Mariboru. [1]

 

[1] Statut Univerze v Mariboru, 221. člen