Poznamo naše pravice pri delu preko študenta?
Zakaj delamo preko študentske napotnice?
Mladi se slej ko prej odločimo za študentsko delo, saj si želimo prislužiti lasten denar, ki ga lahko nadalje porabimo po mili volji. Največkrat gre za delo v strežbi, promocije ali pa za sezonska dela, po katerih je največje povpraševanje prav v poletnem času. Vsakdo, ki je že dopolnil 15 let in izpolnjuje druge zakonske pogoje lahko svobodno sklene pogodbo o zaposlitvi. Ker pa nas je večina še vedno vključena v izobraževanje in lahko delamo le občasno, je najboljša možnost delo preko študentske napotnice, saj je tako postopek zaposlitve in prenehanja dosti bolj fleksibilen in preprost. Poleg tega študentski servis založi plačilo in deluje tudi kot posrednik med študentom in delodajalcem ter rešuje morebitne spore. Ker pa je študentsko delo zelo aktualno in nemalokrat tudi predmet zlorabe delodajalcev, sem se osredotočila da določene pravice, ki jih imamo pri delu preko študentske napotnice, podrobneje predstavim.
Kaj če mi delodajalec ne želi izplačati zaslužka?
Ko pričnemo z delom pri delodajalcu s sabo prinesemo študentsko napotnico, ki jo delodajalec po opravljenem delu izpolni ter podpiše in pošlje na študentski servis. S tem delodajalec pooblasti študentski servis, da izplača plačo študentu. Če delodajalec študentskemu servisu ne plača računa, ima študentski servis od trenutka ko je izplačal denarni znesek delavcu, regresni zahtevek nasproti delodajalcu. Če delodajalec napotnice ne vrne ima študentski servis tako rekoč zvezane roke. Lahko le pozove delodajalca k plačilu in v primeru, da se ta ne odzove, prekine sodelovanje z njim.
Sprva se je torej najbolje obrniti na študentski servis, vendar pa ima študent na voljo sodno varstvo. Pod pogojem, da od delodajalca pisno zahteva, da izpolni obveznosti. Omenjeni poziv lahko služi kot dokazno gradivo v morebitnem nadaljnjem postopku. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročitvi svojih obveznosti ne izpolni, ima študent možnost v 30 dneh zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem in predlagati posredovanje Inšpektorata za delo v sporu. Ne smemo pa pozabiti tudi na to, da denarne terjatve zastarajo v roku petih letih.
Lahko študent res zahteva pogodbo o zaposlitvi?
Navedeno drži, saj se delo ne sme opravljati na podlagi civilnih pogodb, če vsebuje elemente delovnega razmerja. Kot elementi delovnega razmerja se štejejo:
- prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca
- delo za plačilo
- osebno in nepretrgano opravljanje dela
- opravljanje dela po navodilih
- opravljanje dela pod nadzorom delodajalca
Vendar pa se pojavi vprašanje predvsem glede nepretrganega opravljanja dela, saj večina študentov delo opravlja zgolj občasno in neredno. Če pa delo vsebuje zgoraj navedene elemente, kar se kaže predvsem v tem, da študent opravlja delo v enakem obsegu kot ostalo osebje pri istem delodajalcu, ki ima z njim sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Študent lahko ukrepa tako, da od delodajalca pisno zahteva sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nazaj od dneva, ko je začel opravljati delo. Zahteva vsebuje tudi priznanje pravic in bonitet, ki bi jih bil študent pridobil, če bi bil že od samega začetka redno zaposlen. Če delodajalec v osmih dneh ne ugodi zahtevi, lahko študent predlaga posredovanje inšpekcije za delo. Če je tudi pri tem neuspešen se ima pravico upravni spor na delovnem in socialnem sodišču, kjer bo sodišče ugotavljalo obstoj elementov delovnega razmerja. Vendar pa mora študent po čimprej poiskati sodno varstvo, saj je rok za dokazovanje elementov delovnega razmerja 30 dni od prenehanja delovnega razmerja.
Kako je s pokojninsko dobo?
Ključna sprememba na področju študentskega dela je bilo sprejetje zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ, ki se je začel uporabljati 1. februarja 2015. Omenjeni zakon določa, da se obvezno zavarujejo dijaki, ki so že dopolnili 15 let starosti, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih izobraževanja ter opravljajo začasna in občasna dela. Res je, da se ob mesečnem obračunu plače vsi primemo za glavo, ko vidimo kolikšen del plačila je namenjen obveznim prispevkom, vendar le to omogoča, da se nam vsaj delno šteje tudi pokojninska doba.
V enem letu se študentu lahko prizna največ 12 mesecev pokojninske dobe. Pokojninska doba šteje tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60% povprečne mesečne plače za posamezno koledarsko leto. Upošteva se bruto znesek povprečne plače. Z letom 2018 se končuje prehodno obdobje, v katerem se je odstotek povprečne plače, ki se šteje za zavarovalno dobo postopoma zviševal. Ta je v letu 2016 znašal 56 %, v letu 2017 pa 58% povprečne mesečne plače.
Podatek o povprečni plači v letu 2017 še ni znan, zato vzemimo za primerjavo podatek iz leta 2016, ko je povprečna mesečna plača znašala 1584,66 evrov. Torej se za vsakih 56% te plače, pridobi 1 mesec pokojninske dobe. Natančneje mesec dobe za vsakih prejetih 887,41 € plače.
Sklep
Povzamemo lahko, da ima delavec v primeru kršitev s strani delodajalca več možnosti, da odpravi nepravilnosti in izterja izpolnitev obveznosti. Vendar pa se v praksi nemalokrat zgodi, da delavec zaradi nepoznavanja preprosto ne pozna svojih možnosti in pravic, zato lahko še enkrat več potrdim sporočilo znanega rimskega reka: “ignorantia iuris nocet“ ali v prevodu nepoznavanje prava škoduje.