Zadnje opozorilo, da se na delovnem mestu, uspemo postaviti zase

Mobing oz. trpinčenje na delovnem mestu je v zadnjih letih v javnosti postala zelo modna beseda, a žal to ne pomeni, da zaposleni dejansko poznajo pravne, psihosocialne, organizacijske in družbene vidike tega pojava. Glede na raziskave je razvidno, da se problem po eni strani pojavi že v začetnih fazah, saj ga veliko ljudi niti ne prepozna. Po drugi strani pa si nekateri zaposleni, v strahu za svoje delovno mesto ne upajo ukrepati. Zakaj je torej pomembno, da imamo temeljna znanja o tako imenovanem mobingu?

V prvi vrsti mobing prinaša številne grozovite posledice za žrtve, saj se le-te, ne malokrat spopadajo z depresijo, krizo, nevrozo, stresom, manjšo produktivnostjo in še s številnimi ostalimi psihološkimi težavami. Trpinčenje, se lahko pojavi v številnih oblikah, ki se največkrat kažejo v tem, da nadrejeni ali ostali zaposleni, žrtvi omejijo možnost komuniciranja tako, da ji jemljejo besedo, prekinjajo njen govor, konstantno kritizirajo delo in žrtvino osebno življenje. Žrtev, ki navadno išče znake za neuspešnost v sebi, pa se ne zaveda, da se v njeni neposredni okolici kršijo človekove pravice. Pomembnost poznavanja in prepoznavanja trpinčenja na delovnem mestu je torej v tem, da bi se lahko pravočasno odzvali in poiskali pomoč, ko se s težavami v odnosih srečamo na delovnem mestu. Druga dilema, ki odpira pomembna pravna vprašanja pa je, kaj storiti, ko ugotovimo, da smo žrtev takšnega trpinčenja?

Tako praksa kot tudi teorija na vseh nivojih dajeta vedno večji poudarek preprečevanju nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu.Ne gre spregledati, da Evropska socialna listina[1](dalje Listina) daje tudi pravno podlago za poseg na to področje, saj v 26. členu, kjer govori o pravici do dostojanstva pri delu, zavezuje pogodbenice, da po posvetu z organizacijami delodajalcev in delavcev pospešujejo ozaveščanje, obveščanje in zaščito pred ponavljajočimi se graje vrednimi ali očitno negativnimi in žaljivimi dejanji, usmerjenimi proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom, in sprejemajo vse ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred takim ravnanjem.Slovenija, kot podpisnica Listine, prav tako sledi tej zakonodaji, saj 6. člen Zakona o delovnih razmerjih[2]definira trpinčenje na delovnem mestu, predvidene pa so tudi številne pravne možnosti, ki jih ima žrtev na razpolago. Kljub temu, je veljavna pravna ureditev pogosto deležna kritik, da sodna praksa mobinga v gospodarstvu ne pozna, ker si delavci ne upajo na sodišče v strahu pred izgubo zaposlitve. Ali je osveščenost javnosti o posledicah pravnega uveljavljanja mobinga pred sodiščem pravilna, in če je, kaj bi se moralo spremeniti, da bi ljudje zaščitili sebe in spregovorili? Ali gre za pravno državo, kjer smo vsi enakopravni in so kršitve ter postopki vnaprej predvideni, če jih ena stran vedno znova nekaznovano krši, druga pa se boji za svoje preživetje?

[1]Evropska socialna listina, Uradni list RS, št. 24/1999 (10.4.1999)- MP, št. 7/99.

[2]Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US) z dne 5.3.2013.