Študentsko delo v Sloveniji in EU

DEFINICIJA

Študentsko delo je opredeljeno kot začasno in občasno delo, ki ga dijak ali študent na podlagi izdane napotnice opravlja preko pooblaščenih študentskih servisov in agencij za delo. Gre za fleksibilno obliko dela, katera je med mladimi zelo razširjena.

Študentsko delo lahko opravljajo osebe s statusom rednega/izrednega študenta ali dijaka, ki so stare vsaj 15 let; osebe s statusom udeleženca izobraževanj odraslih, ki niso starejše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja; dijaki in študenti, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini; tuji študentje, ki v okviru mednarodnih izmenjav opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji; osebe, ki so zaključile osnovno/srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo pridobile status dijaka (pod pogojem, da so dopolnili 15 let)/študenta ob začetku novega šolskega leta. Ob tem pa dijaki ali študentje ne smejo biti vpisani v evidenco brezposelnih na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ali biti v delovnem razmerju.

POZITIVNI IN NEGATIVNI UČINKI OPRAVLJANJA ŠTUDENTSKEGA DELA

Opravljanje študentskega dela lahko prinese pozitivne in negativne učinke, tako z vidika študenta kot delodajalca. Študentsko delo mladim omogoča razvijanje in pridobivanje novih kompetenc in neformalnih izkušenj, izboljšanje socialnega statusa, pridobivanje delovnih navad, spoznanje delovanja organizacije in delovnih procesov, pokrivanje stroškov šolanja, ipd. Med pozitivne učinke opravljanja študentskega dela bi lahko uvrstili še spoznanje dejanske vrednosti prisluženega denarja, povezovanje teorije s prakso, možnost kasnejše zaposlitve, sposobnost razporejanja časa, spoznavanje trga dela, izgradnje mreže poznanstev in stikov s trgom dela, vključevanje v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ipd.

Med negativne učinke opravljanja študentskega dela z vidika študenta lahko uvrstimo delo brez varnosti, manj časa za študij, nepriznavanje izkušenj, posamezniki v veliki večini ne opravljajo delovnih nalog, ki so v povezavi z njihovim izobraževalnim programom, prav tako pa pridobljene izkušnje niso zanimive drugim delodajalcem. Med negativne učinke lahko uvrstimo tudi možnost nenadnega odpuščanja posameznikov, saj le te z delodajalcem nimajo podpisane nobene pogodbe. Ena izmed največjih slabosti v opravljanju študentskega dela pa je zagotovo podaljševanje izobraževanja, saj večino posameznikov podaljšuje in izkorišča študentski status z namenom podaljševanja možnosti za opravljanje študentskega dela.

PROBLEMATIKA ŠTUDENTSKEGA DELA

Študentsko delo lahko opredelimo kot začasno in občasno delo dijakov in študentov, ki ga opravljajo preko izdane študentske napotnice oziroma s posredovanjem pooblaščenih študentskih servisov in agencij za delo. Predstavlja najpomembnejšo in najpogostejšo metodo izboljšanja socialnega položaja, pridobivanja delovnih izkušenj in kompetenc, katere so potrebne za pridobitev prve zaposlitve.

Prav pridobivanje ustreznih izkušenj in kompetenc pa lahko privede do podaljšanja in izkoriščanja študentskega statusa z namenom podaljšanja možnosti za opravljanje študentskega dela. Dober primer izkoriščanja študentskega statusa zasledimo pri nakupovanju in plačevanju študentskega statusa, kjer posamezniki na določenih izobraževalnih zavodih ali ustanovah enostavno »kupijo« status dijaka ali študenta. Izpostavimo lahko tudi primere, kjer se posamezniki na fakultete in univerze ne vpisujejo po želji o pridobitvi novega znanja in višje izobrazbe, temveč raje izkoriščajo privilegije (opravljanje študentskega dela, subvencioniran prevoz, subvencionirana študentska prehrana in ostale ugodnosti), ki jim jih ponuja študentski status.

Po drugi strani pa študenti namesto, da bi zaključili študij izkoristijo absolventski staž, katerega pa lahko z upravičenimi razlogi (aktivno sodelovanje znotraj organov fakultete ali Univerze, materinstvo, bolezen, itd.) podaljšajo še za eno leto. Iz zgoraj omenjenih razlogov lahko razberemo, da študentski status tako dijakom kot študentom nudi veliko potuho pri zavlačevanju oziroma čim kasnejšem zaključku študija.

UREDITEV ŠTUDENTSKEGA DELA V SLOVENIJI IN EU

Študentsko delo v Sloveniji

Začetki študentskega dela segajo v leto 1959, ko so se študenti Ljubljanske Univerze odločili, da bodo po domovih razvažali mleko, ves prislužen denar pa bodo namenili financiranju obštudijskih dejavnosti študentov; pet let kasneje pa bil ustanovljen takratni prvi študentski servis, kateri je bil namenjen posredovanju del študentov. Glavna naloga prvotnega študentskega servisa, posredovanje del študentom, se je ohranila do danes.

Glavni namen opravljanja študentskega dela s strani dijakov in študentov je pridobivanje novih delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka v času izobraževanja. S strani delodajalca pa to predstavlja selekcija potencialnih kadrov za prihodnje in fleksibilna delovna sila za pokrivanje morebitnih kadrovskih primanjkljajev.

Urna postavka za opravljanje študentskega dela je zakonsko opredeljena. Trenutno minimalna urna postavka znaša 5,40 € bruto (4,56€ neto). Urne postavke se razlikujejo glede na vrsto dela, kjer so za preprosta dela (čiščenje, kurir, delo v proizvodnji, itd.) potrebne psihofizične sposobnosti, za strokovna dela (administrativna dela, dela na računalniku, strežba, itd.) je potreba usposobljenost programov srednjih šol za visoko strokovna dela (programiranje, organizacijska dela, inštrukcije, itd.) pa so potrebna strokovna znanja.

Od celotnega zneska na napotnici se plačajo prispevki študenta za plačilo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 15,50 %. Od celotnega zneska delodajalci plačajo prispevke za koncesijsko dajatev v višini 16,00 %, dodatno koncesijsko dajatev v višini 2,00 %, prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 %, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 % in prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 %.

Študentski servis za vsako svojo storitev prejme 4,5 % od 12- odstotne osnovne koncesijske dajatve; od tega mora plačati Zavarovanje za primer smrti in invalidnosti (8,12 € na leto), izvajati plačilni promet, zagotoviti izterjavo in zalaganje prejemkov, financirati rizični sklad za izplačila in zagotoviti celotno svoje poslovanje. Prav od organizacije celotnega poslovanja in stopnje podajanja informacij med zaposlenimi je odvisno samo delovanje študentskega servisa.

Študentsko delo v Evropski uniji

Študentsko delo prav tako obstaja v tujini. Delo med posameznike posredujejo agencije, ki so primerljive z našimi t.i. študentskimi servisi. V tujini posameznik s študentskim servisom za nedoločen čas sklene delovno razmerje, študentski servis pa nato njegove podatke posreduje primernim delodajalcem. Slovenski študentski servisi za razliko od tujih agencij delodajalcu zaračunajo storitve v višini osnovne (2,00 %) in dodatne (16,00 %) koncesijske dajatve.

Po Konvenciji mednarodne organizacije dela sta opredeljeni dve vrsti agencij, ki študentom posredujeta dela; prve zaračunavajo provizijo, druge med katere uvrščamo tudi agencije, ki posredujejo študentsko delo pa ne. Za opravljanje študentskega dela v nekaterih državah Evropske unije obstajajo posebni pogoji. Glavni pogoj za opravljanje le tega je ta, da študentsko delo ne sme ovirati študijskega procesa, po drugi strani pa naj bi bil sestavni del usposabljanja vsakega posameznika.

Avstrijski študenti ne poznajo študentskih servisov in dela preko študentske napotnice kot pri nas v Sloveniji. Študentsko delo se v Avstriji deli na študentsko prakso in prostovoljno delo študentov. Pri njih obstajajo določene organizacije, kot je Karriere, katera objavlja in posreduje prosta delovna mesta študentom, vendar so le ta namenjena tudi drugim in niso osredotočena samo na študente. Tam vsak študent v dogovoru z bodočim delodajalcem podpiše pogodbo o zaposlitvi imenovano Arbeitsvertrag. V Sloveniji imamo z Zakonom o delovnih razmerjih opredeljeno vse, kar je v povezavi z delovnimi razmerji, v Avstriji pa takšnega zakona ne poznajo. V Avstriji je plača študenta prav tako obdavčena z dohodnino in prispevki za socialno varnost tako kot pri nas; prispevek za socialno varnost plačata tako delodajalec kot študent sam, vrednost pa je odvisna od pogodbe in oblike dela.

Študentsko delo na Hrvaškem ureja Pravilnik o posredovanju pri zapošlavanju redovitih studenata v katerem so opredeljene vse naloge in obveznosti študentskih centrov, kateri so odgovorni za posredovanje prostih mest med študente. Zanimivo je, da so študentska dela, ki so posredovana s strani študentskih centrov izrecno namenjena samo rednim študentom. Prav tako so študentski centri na Hrvaškem zadolženi izrecno za posredovanje del študentom, za posredovanje del dijakom pa so zadolženo mladinski centri. Za opravljanje študentskega dela hrvaški študenti potrebujejo izdano napotnico, tako kot pri nas. Minimalna urna postavka na Hrvaškem znaša 23 kun in 44 lip neto (3,16 €), na katero se jim prišteje še 18 % dajatev za opravljanje študentskega dela. Študentski centri imajo cenik, v katerem so navedene vse priporočene urne postavke za določene vrste dela, te pa se gibljejo vse do 50 kun, kar pa je 6,72 €/h. Študentski centri imajo podobne zadolžitve kot pri nas, to pa so vodenje registra članov, posredovanje dela študentom, delovanje v korist študenta, zastopanje študenta v postopku zahtevka za plačilo, ipd. V primeru, da se študent in delodajalec dogovorita za določeno delo skleneta dogovor oziroma ugovor o djelu redovitog studenta. Na podlagi študentovega zaslužka si študentski centri zaračunajo 12 % provizijo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter primer poškodbe na delovnem mestu.

Tako kot avstrijski študenti, tudi italijanski študenti ne poznajo študentskih servisov in dela preko študentske napotnice kot mi. Tisti, ki se poleg študija odločijo za delo imajo enake pravice kot redno zaposlene in niso deležni nobenih privilegijev. Imajo enake delovne urnike in enake plače. Italijanski študenti, ki se odločijo za delo, študiji v veliko primerih opustijo, saj se jim časovno ne izide. Italijanski študenti se lahko na Univerzi v Trstu obrnejo na okence za zaposlitev, kjer jim ta pomaga pri iskanju zaposlitve in vzpostavitvi stikov z delodajalci.