PREHRANSKA KRIZA NAM TRKA NA VRATA
Hej ti! Se kdaj vprašaš, kakšno pot je prepotovala hrana, ki ti je na voljo? Kdo jo je pridelal, kako in kje? Kdo vse ima vlogo, da je hrana v tvojih rokah in ti to lahko tudi odvzame? Si kdaj pomislil/a, da lahko na to vpliva popolnoma vsak dogodek, ki ga preberemo in vidimo v politični sceni ter naravnih katastrofah, vendar se nas ne dotaknejo tako močno, kot če bi se zgodile pri nas? Točno o tem ti želim nekaj na kratko povedati.
SLOVENIJA IN SAMOOSKRBA
Če smo se kot študentje v samem Mariboru kdaj ozrli okoli sebe, smo lahko opazili, da po lepih zelenicah in prostoru za vrtičke že dolgo zelo mogočno rastejo novi nakupovalni centri, nove bencinske postaje in nova stanovanja. Torej nam prostor za potencialno pridelavo hrane (pa četudi majhno, domačo) zasede beton. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da smo v letu 2017 imeli pri žitih 63-odstotno samooskrbo, pri medu 45-odstotno, pri zelenjavi 39-odstotno, pri krompirju 50-odstotno in pri svežem sadju le 21-odstotno samooskrbo. V letu 2019 smo po navedbi RTV SLO, ki kot vir navaja Statistični urad Republike Slovenije, bili nekoliko bolj uspešni pri samooskrbi. Žita (68 %), sadje (48 %), pri zelenjavi pa smo ostali na enakih številkah. Najbolj samooskrbni smo pri mesu (81 %) in jajcih (96 %). Kljub temu se moramo še vedno zavedati dejstva, da imamo mogoče v Sloveniji veliko samooskrbo z mesom, vendar pa dobimo veliko uvoženega mesa, odkar je trg Evropske unije odprt. To pogosto sproža veliko afer glede ugotovljenih goljufij, slabe kvalitete in podžiga nezaupljivost potrošnikov, ali je varna hrana res zagotovljena.
»Zares vemo, kaj se dogaja okoli nas?«
PA KAJ IMA TUJINA OPRAVITI Z DOMAČIM TRGOM?
Globalni trg je vse bolj razgiban, hrana potuje čez cel svet. Zaradi tega je tudi Avstralija ena od zelo pomembnih izvoznic hrane. Vsaj bila je pred katastrofalnimi požari. Njihovi kmetovalci so obupani in v hudih dolgovih, saj dežja niso videli že 4 leta. Krmo so dovažali z drugega konca kontinenta ali pa iz sosednjih kontinentov, da so obdržali svoje črede. Izvažali so pšenico, ječmen, goveje meso vse do ZDA, na Japonsko, Kitajsko in v Indonezijo. In po takšni naravni katastrofi Avstralija sedaj preide v vlogo uvoznika. S tem preobratom v globalni distribuciji hrane bodo cene višje in povpraševanje se bo povečalo. Mogoče je to lahko priložnost za nekatere pridelovalce surovin, ki bodo primanjkovale. Moramo se zavedati, da primanjkljaj surovin na trgu pomeni višje cene hrane po vsem svetu. Kot navaja Sara Menker v Ted talks, se nam do leta 2027 globalno gledano obeta hudo pomanjkanje hrane. Po tem sklepanju se bo hrana v prihodnosti vedno bolj dražila. S kmetijskimi površinami, ki so nam na voljo, in intenzivnostjo pridelave še vedno ne bomo zmogli hraniti naraščajoče populacije, hkrati pa uničujemo edini prostor, ki ga imamo za življenje. Edina trajnostna rešitev za ohranitev okolja je ekološka pridelava, ki pa do točke, ko si mora zemlja opomoči od intenzivne pridelave, daje manjši pridelek kot intenzivnejša pridelava. V tej smeri imamo v Sloveniji še vedno velik potencial glede na to, da se veliko kmetijskih površin trenutno zarašča.
HRANA, NAFTA IN PODNEBNE SPREMEMBE
Bili smo priča ameriško-iranskemu sporu, ki je z ubojem generala privedel do močnega nihanja cene nafte. Za pridelavo, predelavo in transport so to visoki nepredvidljivi stroški, ki lahko vplivajo na podražitev hrane. V tem primeru se s tem podražijo tudi umetna gnojila, škropiva, pogonska goriva za stroje in prevoz, plastična embalaža in drugi deležniki odvisni od nafte. Anton Komat (okoljevarstveni aktivist) navaja: »Pet največjih korporacij sveta obvladuje prehransko verigo, zdravila, gensko tehnologijo, semena, farmacijo. Hrano in zdravje! V Iraku cilj agresije niso bila le naftna polja, temveč tudi centralna genska banka z zbirko 8 tisoč varietet žitaric nekdanjega območja Mezopotamije. Vsaka lastnost ene same stare sorte je vredna 35 do 65 milijonov dolarjev, 8 tisoč vzorcev, ki jih je vojska odnesla, torej pomeni neprecenljivo vrednost. To predstavlja nadzor nad svetovno prehrano.
»Korporacije nas držijo v pesti vse od hrane do zdravja!«
Na severu, kot navaja Paul Beckwith, pa smo prav zaradi nafte priča drastičnemu taljenju severnega pola, ki lahko izgine v roku petih let. Zaradi izhajanja metana iz severne Sibirske police in mnogih drugih faktorjev se nam v kratkem času obeta dvig povprečne globane temperature do 3 °C ali več. Zastrašujoče je tudi poročilo UPFSI (United Planet Faith & Science Initiative), da dvig za 2 °C pomeni skorajšnje izumrtje človeške vrste, saj je pridelovanje hrane za tolikšno populacijo praktično nemogoče. Zatorej sta samooskrba in zaloga hrane za naš obstoj nujni.
Kot je v svojih predavanjih poudarjal Albert Arnold Gore (nekdanji senator ZDA), se je globalno segrevanje drastično poslabšalo po tem, ko smo začeli z množično uporabo fosilnih goriv za industrijo, transport ipd. Nafta je glavni vir energije sodobnega človeka in obenem naša blaginja in propad, v kolikor se ne bomo zbudili. Zato je izjemnega pomena, da pričnemo stvari spreminjati doma, izkoristimo neverjetno naravo in prednosti, ki nam jih naše območje nudi. V kolikor bomo delovali skupaj, podprli en drugega, se posvetili boljšemu jutri, nam skupaj lahko uspe. Kljub črnogledim napovedim še vedno lahko ukrepamo v pozitivno smer. Moramo delati in pridelati z naravo.
