Študenti umetnostne zgodovine raziskovali nacionalni spomin
Mednarodna konferenca v Novi Gorici: Mesto in njegov spomin
Študentje Oddelka za umetnostno zgodovino smo se udeležili tridnevne mednarodne konference (Past) Visions of the Future and the Materialization of Memory in Public Space: Nova Gorica – A Town Built on the Border after the Second World War in Comparative Perspective. Konferenco je organiziral Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, potekala je v Novi Gorici med 8. in 10. novembrom, glavna tema pa je bilo oblikovanje spomina naroda in države preko arhitekture in spomenikov. Izhodišče konference je bilo mesto Nova Gorica - mesto, ki je bilo po drugi svetovni vojni umetno zgrajeno v letih med 1947 in 1953.
To pa ne pomeni, da smo prisotni vse tri dni konference poslušali o Novi Gorici. Na konferenci so sodelovali mednarodni strokovnjaki, ki so predstavljali študije primerov iz Evrope. Tako smo lahko med drugim poslušali o usodi Novega Beograda po razpadu Jugoslavije, o večkratnem preimenovanju trga v Berlinu, o grandioznih gradbenih načrtih fašističnih oblasti v Trstu, postavljanju spomenikov v Zagrebu in Osijeku v zadnjih desetletjih Habsburške oblasti ter o gradbenih projektih svetovno znanega režiserja Kustorice v Višegradu.
Namen konference je bila diskusija o načinih oblikovanja nacionalnega spomina in kako ti kipi in zgradbe vplivajo danes. Pri predstavljenih študijah primerov smo lahko videli, da vsak tak poseg ni bil uspešen, kar je odprlo nova vprašanja o tem, kaj dela spomenik uspešen. Vprašanje, h kateremu smo se ves čas konference vračali je bilo tudi uničevanje in dajanje novih pomenov. Da navedem le en primer: stavba, zgrajena za potrebe nacistične stranke v Münchnu, je po drugi svetovni vojni postala središče za zbiranje zaplenjenih umetnin in njihovo vračanje lastnikom, danes pa je sedež osrednjega inštituta za umetnostno zgodovino (Zentralinstitut für Kunstgeschichte). To je eden izmed primerov, kako so stavbi s »temačno zgodovino« dali popolnoma nov pomen, ki danes ni politično sporen.
Udeležba na takšni konferenci je bila za študente edinstvena priložnost. Namesto običajnega »zapiranja poglavij tem« z naučenimi fakti smo lahko bili prisotni pri znanstvenemu diskurzu, ki poglavja šele odpira ter nam pokaže, da so odprta še številna raziskovalna področja. Na tem mestu bi se zahvalila Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU za financiranje prevoza in nastanitve v času konference, kar je omogočilo tudi številčno študentsko udeležbo.