Zakaj se mačkam svetijo oči?

Zagotovo ste se že kdaj sprehajali sredi noči in v daljavi zagledali par svetlečih oči, ki so strmele direktno v vas. Čeprav je lahko sprva videti grozljivo, vaš opazovalec najverjetneje ni bil nihče drug kot domača mačka. Pa ste se pri tem kdaj vprašali, kako nastane ta srhljiv sijaj in čemu služi?

 

Kako zaznavamo svetlobo?

Veliko vrst v živalskem kraljestvu ima enako osnovno očesno strukturo. Od plazilcev in ptic do raznih sesalcev, kot so mačke in psi.

Plast tkiva v zadnjem delu očesa se imenuje mrežnica. Ta je sestavljena iz fotoreceptorjev, posebnih celic, ki so občutljive na svetlobo. Svetloba, ki zadene te celice, se spremeni v električni signal, ki po vidnem živcu za mrežnico potuje vse do možganov. Svetloba, ki te celice zgreši, pa ni spremenjena v signal in možgani je ne morejo zaznati.

 "Mačje oči so kot ogledalo"

En način, kako so živali razvile boljši vid, je večje število fotoreceptorjev. Številne vrste pa imajo še dodaten način, da zaznajo več svetlobe. V očesu imajo strukturo, ki se imenuje tapetum lucidum. To je plast tkiva za mrežnico, ki deluje kot nekakšno ogledalo.

Tapetum lucidum odbija svetlobo nazaj skozi mrežnico, kar fotoreceptorjem omogoča, da jo ponovno zaznajo. Zaradi tega lahko te živali z lahkoto vidijo v temnejših okoljih, saj zaznajo svetlobo, ki je ljudje ne moremo. Na primer pri mačkah se s tem občutljivost vida poveča za kar 44 %.

Prilagoditev je značilna predvsem za nočno aktivne živali, še zlasti mesojede, ki se pri lovu zanašajo na vid, in za razne globokomorske vrste. Podobne adaptacije pa se pojavljajo tudi pri nekaterih pajkih.

"Sijaj se pojavlja v širokem spektru barv"

Nekaj odbite svetlobe pa gre nazaj skozi zenico, zato je videti, kot da se tem živalim bleščijo oči. Barva sijaja se pri različnih vrstah razlikuje in je odvisna predvsem od snovi, ki gradijo tapetum lucidum. Sijaj je lahko bele, modre, zelene, rumene, rožnate ali rdeče barve in se lahko razlikuje tudi med osebki iste vrste, odvisno od barve oči. Mačkam, na primer, se lahko oči svetijo rumeno, modro ali zeleno.

Barva pa se ne spreminja le zaradi različnih gradnikov, ampak je odvisna tudi od kota, pod katerim opazujemo sijaj. Pojav imenujemo iridescenca in ga lahko v naravi opazujemo tudi pri krilih nekaterih metuljev in hroščev ali pa kar doma pri milnih mehurčkih.

 

Uporaba

V slabi svetlobi je že navadna svetilka dovolj, da nastane za ljudi zelo viden sijaj. Ker barva pri različnih vrstah variira, nam je lahko v veliko pomoč pri identifikaciji živali v temi. Po tapetum lucidum pa so modelirali tudi razne umetne retroreflektorje, naprave oz. površine, ki odbijajo svetlobo nazaj k izvoru z minimalno razpršitvijo. To so npr. odsevniki na kolesih in prometni znaki, ki so dober primer, kako lahko inspiracije za razne izume najdemo kar v naravi.

 

Zaključek

Torej ko vas bo naslednjič na sprehodu zasledoval par svetlečih oči, se spomnite, da je to le stranski učinek evolucijske prilagoditve, ki številnim živalim omogoča precej boljši vid in jim daje veliko prednost v boju za preživetje.